Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Anže Hartman

Anže Hartman-Grki

V latinski književnosti so bili Heleni znani kot Græci. O njih sta najprej pisala Aristotel in Apolodor. Videti je, da so s tem mišljeni ljudje iz Epira. Latinci so ime spoznali, ko so grški priseljenci kolonizirali Italijo. Sami Grki so si rekli »Heleni«, stari Rimljani pa so jih klicali Græci, kar je bilo sicer ime prav določenih grških kolonizatorjev.V času Rimskega imperija se ime Heleni ni več uporabljalo. Grki so se, tako kot ostali ljudje iz rimskih provinc, klicali »Rimljani«.

Grki v Rimskem imperiju

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva leta 395 in začetku srednjega veka v Zahodni Evropi, se je latinsko ime za Grke uporabljalo na široko. V Vzhodnem rimskem imperiju je prišlo do spremembe. Medtem ko so se državljani Bizantinskega cesarstva klicali Rimljani, so Grki prevzeli ime Græco, da so se ločili od drugih Bizantincev. Po shizmi je Græco pomenil pravoslavnega in Latinec katoliškega vernika. Po določenem času sta ti besedi pridobili tudi narodni pomen.
Po neodvisnosti sodobne grške države od Otomanskega imperija so sami Grki povsem zavrgli pojem Græco. Nova država se je uradno poimenovala »Helenska republika« (ali Helas), ljudje pa »Heleni«. Preostanek sveta jim kljub temu reče Grki, njihovi državi pa Grčija.

Prve civilizacije

Grčija je sedež prvih naprednih civilizacij v Evropi in zibelka zahodne civilizacije, ki se začnejo s kikladsko civilizacijo na otokih v Egejskem morju okoli 3200 pred našim štetjem, minojsko civilizacijo na Kreti (2700–1500 pr. n. št.) in mikensko civilizacijo na celini (1900–1100 pred našim štetjem). Te civilizacije so poznale pisavo. Minojska pisava je znana kot linearna pisava A, mikenska kot linearna pisava B, zgodnja oblika grščine. Mikenci so postopoma absorbirali Minojce, ampak propadli so nasilno okoli 1200 pred našim štetjem med regionalnimi prevrati, znanih kot bronastodobni kolaps. To je bil začetek obdobja, ki je bilo znano kot grška temna doba ali grški srednji vek, iz katerega ni zapisov.

Razširitev

Konec temnega srednjega veka je običajno datiran v 776 pred našim štetjem, v leto prvih olimpijskih iger. Za Iliado in Odisejo, temeljni besedili zahodne literature, verjamejo, da ju je Homer napisal v 8. ali 7. stoletju pred našim štetjem. Ob koncu temnega srednjega veka so se po grškem polotoku pojavila različna kraljestva in mestne državice, ki so se razširile ob obalah Črnega morja, v južni Italiji (latinsko Magna Graecia ali Velika Grčija) in Mali Aziji. Te države in njihove kolonije so dosegle raven blaginje, ki je povzročila izjemen kulturni razcvet. Klasična Grčija je izražena v arhitekturi, dramatiki, znanosti, matematiki in filozofiji. Leta 508 pred našim štetjem je Klejsten ustanovil prvi demokratični sistem vladanja v Atenah.

Grške vojne

Od 500 pred našim štetjem je perzijski imperij nadzoroval grške mestne države v Mali Aziji in ozemeljske pridobitve na Balkanu in v vzhodni Evropi. Poskusi nekaterih grških mestnih maloazijskih državic strmoglaviti perzijsko oblast so imeli za posledico, da je Perzija vdrla na celinsko Grčijo leta 492 pred našim štetjem, a se je bila prisiljena umakniti po porazu v bitki pri Maratonu 490 pred našim štetjem. Drugi vdor Perzijcev je bil 480 pred našim štetjem. Kljub junaškemu odporu Špartancev in drugih Grkov pod vodstvom kralja Leonidasa pri Termopilah in hkratnemu pomorskemu sodelovanju pri Artemiziji je bila zasedena in perzijske sile so uničile Atene. Po odločilnih grških zmagah 480 in 479 pred našim štetjem pri Salamini, Platajah in Mikalah so bili Perzijci že drugič prisiljeni se umakniti z vseh evropskih ozemelj. Pod vodstvom Aten in Šparte so grške zmage v grško-perzijskih vojnah veljale za ključni trenutek v zgodovini sveta. 50 let miru, ki so sledila, so znana kot zlata doba Aten, ključno obdobje antične Grčije, ki je temelj zahodne civilizacije.

podatki so bili vzeti z wikipedije.

Tukaj je video o Grkih.