V Šparti so se bojevali za zemljo in za zmago.

Poglejte si tukaj.

Pozdravljeni, na tej povezavi lahko najdete avte.

S kolegico Tino si včasih malo zaigrava in zapojeva. Tukaj je ena navihana izvedba.

 

Poznamo različne planete:

1. Merkur
2. Venera
3. Zemlja
4. Mars
5. Jupiter
6. Saturn
7. Uran
8. Neptun

Na tej spletni strani lahko vidite odbojko

današnjo  himno kitajske lahko poslušaš tukaj (klikni me)

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev. Obsega približno 9.600.000 kvadratnih kilometrov in je tretja ali četrta največja država po površini, odvisno od vira. Državo upravlja Komunistična partija Kitajske, razdeljena je na 22 provinc, pet avtonomnih regij, štiri neposredno upravljane občine (Peking, Tjandžin, Šanghaj in Čongčing) in posebni upravni regiji Hongkong in Macau.

Kitajska je nastala kot ena prvih civilizacij na svetu v rodovitnem bazenu Rumene reke in Velikem kitajskem nižavju. Kitajski politični sistem že tisočletja temelji na dednih monarhijah ali dinastijah, ki se začenjajo s pollegendarno dinastijo Šja (Xia) v 21. stoletju pred pr. n. št. Od takrat se je Kitajska večkrat razširila, razdelila in ponovno združila. V 3. stoletju pr. n. št. je Č’in (Qin) združil jedro Kitajske in ustanovil prvo kitajsko dinastijo. Naslednja dinastija Han, ki je vladala od leta 206 pr. n. št. do leta 220, je v tem času videla nekaj najsodobnejše tehnologije, med drugim izdelavo papirja in kompas, skupaj s kmetijskimi in medicinskimi izboljšavami. Izum smodnika in tiska v dinastiji Tang (618-907) in Severni Song (960-1127) je končal štiri velike izume. Kultura Tang se je razširila v Aziji, saj je nova pomorska svilna cesta vodila trgovce do Mezopotamije in Afriškega roga. Dinastična vladavina se je končala leta 1912 z Xinhai revolucijo, ko je republika zamenjala dinastijo Čing. Kitajska državljanska vojna je pripeljala do razdelitve ozemlja leta 1949, ko je Komunistična partija Kitajske ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko, enotno enopartijsko suvereno državo na območju celinske Kitajske, vlada Kuomintanga pa se je umaknila na otok Tajvan. Politični status Tajvana ostaja sporen.

 

Od uvedbe gospodarskih reform v letu 1978 je kitajsko gospodarstvo postalo eno najhitreje rastočih na svetu, letna rast pa dosledno nad 6 %. Od leta 2016 je to drugo največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in največje po kupni moči (PPP). Kitajska je tudi največji izvoznik na svetu in drugi največji uvoznik blaga. Je priznana jedrska sila in ima največjo stalno vojsko na svetu in drugi največji obrambni proračun. LRK je stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, ko je leta 1971 zamenjala ROC in aktivni svetovni partner mehanizma ASEAN Plus. Kitajska je tudi vodilni član številnih formalnih in neformalnih večstranskih organizacij, med njimi Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), WTO, APEC, BRICS, BCIM Forum in G20. Kitajska je zelo močna in velika regionalna sila znotraj Azije in je označena kot potencialna velesila.

 

Cesarska Kitajska

Obdobje z vojsko se je končalo leta 221 pr. n. št., ko je država Č’in osvojila še šest kraljestev in ustanovila prvo enotno kitajsko državo. Kralj Zheng Qin se je razglasil za prvega cesarja dinastije Č’in. Uzakonil je Č’inove pravne reforme po vsej Kitajski, predvsem prisilno standardizacijo kitajskih pismenk, mere, širine cest (tj. dolžina vozička) in denar. Njegova dinastija je osvojila tudi plemena Yue v mestu Guangxi, Guangdong in Vietnam.^[17] Dinastija Č’in je trajala le petnajst let, in je kmalu po smrti prvega cesarja padla, saj so njegove stroge avtoritarne politike vodile k obsežnemu uporu.^[18]

Po razširjeni civilni vojni, v kateri je bila požgana cesarska knjižnica v Xianyangu, se je pojavila dinastija Han, ki je vladala Kitajski med 206 pr. n. št. in 220 n. št. in ustvarila kulturno identiteto med prebivalstvom, ki se še vedno spominja v etnonimu Han Kitajci. Han je znatno razširil ozemlje cesarstva, z vojaškimi akcijami, ki so segale v Srednjo Azijo, Mongolijo, Južno Korejo in Junan ter vrnil Guangdong in severni Vietnam od Nanyueja. Vpliv Hanov v Srednji Aziji in Sogdiji je pomagal vzpostaviti kopensko pot Svilne ceste, ki je nadomestila prejšnjo čez Himalajo v Indijo. Kitajska pod Hani je postopoma postala največje gospodarstvo starodavnega sveta.^[19] Kljub začetni decentralizaciji in uradni opustitvi Č’inove filozofije legalizma v korist konfucianizma, so Č’inove institucije in politike še naprej uporabljali Hani in njihovi nasledniki.^[20]

Po koncu dinastije Han je sledilo obdobje spopadov, znanih kot Tri kraljestva, katerih osrednje figure so se kasneje zapisale v zgodovino v eni od Štirje Štirih klasik kitajske literature. Na koncu je Wei hitro premagal dinastijo Jin. Jin so padli v državljansko vojno ob vzponu razvojno nesposobnega cesarja. Pet barbarov ali Wu Hu je nato napadlo in vladalo severni Kitajski kot šestnajst držav. Xianbei jih je združil kot severni Wei, čigar cesar Xiaowen je obrnil svojo apartheidsko politiko njegovih predhodnikov in uveljavil drastično sinhronizacijo svojih subjektov (severnih dinastij), ki jih je v veliki meri vključil v kitajsko kulturo. Na jugu je general Liu Yu zagotovil abdikacijo Jina v korist Lyu Songa. Različni nasledniki teh držav so postali znani kot severne in južne dinastije, obe območji, ki jih je Sui nazadnje ponovno združil leta 581. Sui je obnovil moč Hanov preko Kitajske, spremenil svoje kmetijstvo in gospodarstvo, zgradil Veliki kanal in uveljavil budizem. Vendar pa so hitro padli, ko je njihov vpoklic za javna dela in neuspešna vojna s Korejo povzročila široke nemire.

Pod naslednjima dinastijama Tang in Song so kitajsko gospodarstvo, tehnologija in kultura vstopili v zlato dobo.^[22] Cesarstvo Tang je vrnilo nadzor nad Zahodnimi regijami in Svilno cesto in prestolnica Chang’an naredilo za kozmopolitsko urbano središče. Kljub temu je bila v osmem stoletju opustošena in oslabljena zaradi An Shi upora. Leta 907 se je Tang popolnoma razgradila, ko so lokalni vojaški guvernerji postali nepovezani. Dinastija Song je leta 960 končala separatistično situacijo, kar je pripeljalo do ravnovesja moči med Songi in Khitan Liaom. Song je bila prva vlada v svetovni zgodovini, ki je izdala papirni denar in prva kitajska država, ki je ustanovila stalno mornarico, ki jo je podpirala razvita ladjedelniška industrija skupaj s pomorsko trgovino.^[23] Med 10. in 11. stoletjem se je prebivalstvo Kitajske podvojilo na približno 100 milijonov ljudi, predvsem zaradi širitve gojenja riža v osrednjih in južnih pokrajinah ter proizvodnje bogatih presežkov hrane. Dinastija Song je oživila konfucianizem kot odziv na rast budizma v času Tangov in razcvet filozofije in umetnosti, saj sta krajinsko slikarstvo in porcelan prinesla nove stopnje zrelosti in kompleksnosti. Vendar pa je dinastija Jurchen Jin opazila vojaško šibkost Songov. Leta 1127 je bil cesar Huizong Song in prestolnica Bianjing (danes Kaifeng) zajeta med vojno Jin-Song. Ostanki Songov so se umaknili na južno Kitajsko.

13. stoletje je čas mongolske osvojitve Kitajske. Leta 1271 je mongolski vodja Kublajkan ustanovil dinastijo Yuan s prestolnico Hanbalik. Yuani so osvojili zadnji ostanek dinastije Song leta 1279. Pred invazijo Mongolov je prebivalstvo štelo 120 milijonov državljanov; do leta 1300 se je zmanjšalo na 60 milijonov.^[24] Kmet, ki se je poimenoval Zhu Yuanzhang, je leta 1368 premagal Yuane in ustanovil dinastijo Ming kot cesar Hongwu s prestolnico Nanjing in jo leta 1403 preselil v Peking. Pod dinastijo Ming je Kitajska uživala še eno zlato dobo, razvila je eno najmočnejših mornaric na svetu in bogato in uspešno gospodarstvo ob cvetoči umetnosti in kulturi. V tem obdobju je Zheng He vodil cesarske ladje po vsem azijskem svetu in dosegel tudi Afriko. V tem času so bile na kitajskem ozemlju ustanovljene prve naselbine evropskih trgovcev (1557 Macau), 1581 so prišli prvi katoliški misijonarji.

Filozofi, kot je Wang Yangming, so s širjenjem kapitalizma še bolj kritizirali in razširili neo-konfucijanstvo s konceptom individualizma in enakosti štirih poklicev.^[25] Sloj uradnikov je postal podporna sila industrije in trgovine v gibanjih davčnega bojkota, kar je skupaj z lakoto in obrambo pred japonskimi invazijami iz Koreje (1592-98) in invazij iz Mandžurije povzročilo izčrpanje zakladnice.

Leta 1644 so Peking zajele kmečke uporniške sile pod vodstvom Li Zichenga. Cesar Chongzhen je naredil samomor, ko je mesto padlo. Mandžurska dinastija Čing, ki je bila nato povezana z generalom Wu Sangui iz dinastije Ming, je prekinila Li-jevo kratkoživečo dinastijo Šun in nato prevzela nadzor nad Pekingom, ki je postal nova prestolnica dinastije Čing.

tukaj še lahko vidite daljši posnetek o kitajski 

1. 

   lepo

OŠ DESTRNIK MME

Daj človeku ribo, nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe, prehranil ga boš za vse življenje.

Kitajski pregovor

      Ločimo 4 generacije letal 737:

• originalni prvozgrajeni 737 (verzije 737-100/200)
• 737 Classic (737-300/400/500)
• 737NG Next Generation – Nova generacija (737-600/700/800/900)
• 737 MAX (737-7/8/9) trenutno prizemljen

Od teh sta v proizvodnji le še 737NG in 737 MAX, ki je prvič poletel leta 2017

Verzije letal 737 Classic in 737NG so bile zasnovane kot konkurenca letalu Airbus A320, 737MAX pa konkurira A320NEO (New engine option). Družina letal 737 je po zmogljivosti, številu sedežev, porabi goriva, stroških vzdrževanje zelo podobna družini letal A320.

Obstaja poslovna različica letal 737BBJ (Boeing Business Jet), ki je prirejena različica 737NG z manj potniki, razkošno kabino in večjimi rezervoarji za gorivo za daljši dolet.

737 je eno izmed redkih letal v proizvodnji, ki je “Hardwired”, poleg hidravličnih sistemov za krmiljenje so tudi kabelske povezave z vsak primer. Je potrebna precej večja fizična moč v tem primeru. Večina drugih letal uporablja fly-by-wire sisteme, ki nimajo direktnih (fizičnih) povezave s krmilnimi sistemi.

Boeing 737 je bil vpleten v 315 različnih nezgod z 4243 smrtnimi žrtvami in 111 ugrabitev z 325 žrtvami. Veliko večina nesreč je bila pri zgodnjih različicah, novejši 737NG velja za eno izmed najbolj varnih letal z manj kot 10 nesrečami; v nesrečah tega tipa je bil glavni krivec človeški faktor. Pri tem velja poudariti, da je 737 najbolj številčno uporabljano letalo. V vsakem danem trenutku se v zraku nahaja 1.250 Boeingov 737, vsakih 5 sekund vzletita ali pristaneta dve letali.

Tukaj pa je še vzlet letala: Link

Vir: Wikipedia

Tukaj je še video iz GOCARGO.

Klavír je glasbilo s tipkami. Od 18. stoletja naprej je eden najbolj razširjenih glasbil. Razvil se je iz čembala, spineta in njima podobnih glasbenih instrumentov. Klavirje lahko najdete tukaj

Kitára je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun. Delijo se na akustične in električne kitare. To spkletišče je namenjeno vsem ki bi želeli izvedeti kaj o kitari.

Akustične imajo debel, votel trup za boljši odmev zvoka, električne pa imajo tanjši trup, saj so za zvok pomembni le magneti, ki so pritrjeni na zgornjo stran kitare. Magnet lahko vgradimo tudi na akustično kitaro, vendar so zato potrebne jeklene strune, ki so pri električnih splošno uveljavljene.

Kitara je glasbeni instrument, katerega izvor sega daleč v preteklost, uporablja pa se v široki množici glasbenih zvrsti. Običajno ima šest strun, obstajajo pa tudi primerki s štirimi, sedmimi, z desetimi in dvanajstimi strunami. Kitare so osrednji instrumenti v glasbenih žanrih kot so blues, country, flamenko, rock in mnogih oblikah pop glasbe. Uporablja se tudi kot solo klasični instrument. Kitare se lahko igra akustično, kjer vibriranje strun oddaja zvok, ki ga spreminja votel trup kitare, lahko pa jih priključimo na ojačevalec, ki je zmožen elektronsko upravljati z zvokom. Takšne električne kitare so bile predstavljene v 20. stoletju in imajo visok vpliv na popularno kulturo. Tradicionalno so kitare narejene iz kombinacije različnih vrst lesa, strune pa so bile narejene iz živalskega črevesja, dandanes pa se za izdelavo strun uporablja najlon ali jeklo. Kitare izdelujejo in popravljajo plunkarji.Pred razvojem električne kitare in uporabe umetnih materialov je bila kitara definirana ko instrument z »dolgim, prečkastim vratom, ploščato leseno strešico nad prižnico, rebri in ravnim hrbtom, pogosto z zaobljenimi stranicami«. Kitari podobni instrumenti so popularni že najmanj 5000 let. Kitara naj bi bila izpeljanka zgodnejših instrumentov iz starodavne Indije in Centralne Azije, znanimi kot sitare. Najstarejši znani ikonografski prikaz instrumenta, ki vsebuje vse bistvene elemente kitare, je 3300 let stara podoba hetitskega narodnega pevca, izklesana v kamnu. Beseda »kitara« je bila v angleščino prevzeta iz španske besede »guitarra«, ki izhaja iz latinske besede »cithara«, ki pa izhaja iz zgodnejše grške besede »kithara«, ki morda izhaja iz perzijske besede »sihtar«. Sihtar je soroden indijskemu instrumentu z imenom sitar.

Moderna kitara izhaja iz romanske »cithare«, ki so jo Romani prinesli v Španijo okoli leta 40, naprej pa se je prilagajala in razvijala s prihodom štiristrunskega »uda«, ki so ga prinesli Mavri po svoji invaziji iberskega polotoka v 8. stoletju. . Drugod po Evropi je na območjih vikingških vpadov postal popularen domorodni skandinavski šeststrunski »lut« (lutnja, plunka). Vikingški heroj Gunter (znan tudi kot Gunnar) je mnogokrat upodobljen v rezbarijah o legendi o Siegfriedu približno iz leta 800, kako igra lutnjo s prsti na nogah, medtem ko umira v jami s kačami.

TUKAJ SI LAHKO OGLEDATE TUDI KRATEK VIDEO IN SE NAUČITE IGRATI KITARO.

POVEZAVO DO LINKA O KITARI IMATE TUKAJ…